Ensenada Dakiti, Culebra, Puerto Rico

15. april 2024, ponedeljek

Ponedeljek je in uradniki so spet po službah. No, naj bi bili. Vsi niso. Cebepejevec na Culebri pride v službo šele v sredo. Do takrat je mejni prehod zaprt. No, saj pred sredo itak nisva imela v načrtu, da bi izplula, le zarpe bi lahko dobila kak dan prej, da se tik pred odhodom ne bi ukvarjala še s tem. Bova pa v sredo to počela.

Na Curacau preveriva ali imajo ves potrebni material. Imajo ga, cene so konkurenčne. V Sloveniji se pozanimava, kaj je boljše in kaj slabše. Devetintrideset je boljše od osemintrideset. Logično. Vesna se zmeni za lift-out v Willemstadu v torek. Do tja je tri dni plovbe. Končno imava plan, ki se ga morava držati. Vzpodbudno.

Danes je vetrovno in je dan bolj primerno izkoristiti za delo, kot za plavanje. Tega se drživa. Dežja vsaj preko dneva ni, čeprav je bil napovedan. Hja, te nevihte so ali pa niso in so tu ali pa tam. Odvisno od sreče na najini mikrolokaciji.

Opazil sem pa tudi to, da se nihče ne sekira, če se človek ne drži tistega, kar piše na boji (»day use only«). Praktično vse boje so bile zasedene, ko sva včeraj priplula. In vse boje so zasedene tudi danes. Z istimi plovili. In, mislim, da jutri ne bo dosti drugače. Razen, da se bova morda midva premaknila v Ensenado Hondo (»ensenada honda« po špansko pomeni »globok zaliv« in to ime zaliva se na tem področju precej ponavlja).