Makemo, Iles Tuamotus

25. julij 2024, četrtek

Danes je manj vetra kot včeraj in posledično manj valovčkov okoli barke. Še manj jih je pa miljo stran, kjer sta bili včeraj dve barki in se nisva hotela drenjati še midva. No gužva je relativna zadeva, nekaj sto metrov stran od bark bi se lahko sidrala, pa sva ostala raje miljo stran. Kakorkoli, danes sta izpluli in midva se zato lahko prestaviva in sva sama. Sidrišče je podobno včerajšnjemu. Da se najti dovolj veliko zaplato, kot moka bele, koralne mivke, da se veriga ne zaplete v koralne glave. Seveda je verigo potrebno vseeno dvigniti s plovci, kajti 40 m brisanega prostora ni nikjer.

Jaz službujem, Vesna hrani ribe z rižem in rižnimi žužki. Panamske zaloge so se tako precej zmanjšale. Kasneje se tudi jaz spravim k hranjenju rib. Hranim jih z algami, ki so se zarasle (verjetno še v oni panamski brozgi) po bokih barke v pasu 20 cm od antifoulinga navzgor. Boke čistim iz dingija z lopatico in gobo in alge odpadajo v konkretnih kosih. Eksotična hrana gre tukajšnji populaciji rib očitno v slast in pod dingijem se gnete konkretna jata lepo pobarvanih porcijskih rib. Lahko bi jih prijel in potegnil iz vode. A kaj, ko so zelenjavarice. Takih pa midva ne jeva z največjim užitkom.

Vesna se popoldan spravi pod vodo in se vrne precej razočarana. Morje je res kristalno bistro, na dnu je čudovita bela mivka in koralnih glav je na pretek. Ampak. Koralne glave so bolj kot ne mrtve in srečala niti morskega psa, kaj šele mante. Ali pa vsaj kaj bolj zanimivega od majhnih pisanih ribic.