Pago Pago, Ameriška Samoa

21. oktober 2024, ponedeljek

Danes je zadnji dan, ko sem še (uradno) v službi za polni delovni čas. Torej je to primeren dan za oljenje tika na palubi. Tako se mi zdi. To tudi počnem. Ampak, ko je to narejeno, je čas za počitek. Pomembnosti dneva primerno je na sporedu pipica in pivo. In solata za kosilo.

In po kosilu - kosilo. Odšpancirava do oštarije, ki sva jo našla v soboto. Ravno prav sprehoda je in birtija je čisto solidna. Ena izmed dveh primernih na peš razdalji. Primernih za praznovanje, jasno. V ostalih bližnjih ne točijo alkohola.

Ta je pa nujen, glede na to kako velik osebni praznik imam danes. Človek ima rojstni dan vsako leto, poroči se (lahko) večkrat, v penzijo gre pa samo enkrat. Če gre. Torej je to najpomembnejši praznik od vseh možnih praznikov. Haugh, ich habe gesprochen!

In temu primerno ga je potrebno proslaviti. Če slavja za poroke lahko trajajo nekaj dni, mora slavje za odhod v penzijo trajati vsaj en teden. Pri meni se zadeva še toliko bolj zaplete zaradi časovne razlike. Od ZPIZa sem oddaljen 13 ur. Tako ni čisto jasno, kdaj nastopi 22. oktober. Po mojem ali po ZPIZovem času? In kdaj je 21. oktober, zadnji delovni dan - po mojem ali po času Informatike? Komplicirano.

In pomembno. Tako zelo pomembno, da si napake nikakor ne morem privoščiti. Proslavljati sem začel danes (bi že včeraj, pa je bila nedelja, ko se ne sme nič početi, niti proslavljati ne!), da ja ne bi česa zamudil. In da posledično ne bi odšel v penzijo. Računam in neskončno se trudim, da bo tako vse urejeno v skladu s predpisi. Vesna, moja bivša sodelavka, ki je dala pred pol leta odpoved na Informatiki in se zaposlila na ZPIZu, bo po novem spet moja sodelavka. Na vse kriplje se trudi, da uredi zadeve, kot se šika. Res ji moram nuditi vso podporo, skupaj bova proslavljala. ZPIZ časti!