Majuro, Marshall Islands

22. november 2025, sobota

V črpalki za watermaker zamenjam olje, narediva še nekaj sto litrov vode, Vesna prijavi slovenskim oblastem ameriški bančni račun, odda vlogo za permit v FSM, nekaj še službuje in dopoldan je mimo. Popoldan greva po propeler v True Value. Akcija je neuspešna. Propelerje sicer imajo, je pa najmanjši za motorje s 40 konjskimi močmi. Tako majhnih, kot je naš motorček, domačini ne poznajo. Spotoma se ustaviva še v liquor and vine store. V celi specializirani trgovini za pijače imajo nekaj (več kot tri in manj kot osem) steklenic ene vrste vina. Hmmm... Ni druge, zanašati se bova morala kar na lastne zaloge. Ki pa počasi kopnijo.

Zvečer greva na večerjo s sosedoma, John in Nicole z barke Satori, ki sta priplula včeraj. Na Tarawi smo se zgrešili za nekaj ur, sedaj smo se našli. Vesna je z Nicole ves ta čas vzdrževala stike preko NFL in WhatsAppa. Sva pa vseeno danes oddingirala do njiju na klasično spoznavanje (ne virtualno), kot sva ga poznala leta nazaj. Kakorkoli, v Tide Table restavraciji prisede še 84 letni domačin Curtis in nas vse skupi povabi na zahvalni dan naslednji četrtek. Do takrat se morava pozanimati, kakšen je običaj, če si povabljen na, za Američane tako pomemben praznik, ki ga mi sploh ne poznamo. Curt ima, kot pravi, 9 otrok, 35 vnukov in 25 pravnukov.

V temni noči naju med povratkom stušira tropski naliv.