Alber Cove, Rabi, Fiji

12. december 2024, četrtek

Ponoči je bilo še nekaj dežja. No, precej dežja. Točneje, ogromno dežja. A kljub temu je jutro lepo, sončno in ravno prav prevetreno. Morje je v laguni popolnoma mirno in Vesna gre že takoj po zajtrku v vodo. Pod vodo. Kar na bližnji reef se odpravi. Z barke. In ne na reef, za katerega je nekdo napisal, da je oh-in-sploh. Tja bi morala z dingijem. Zadovoljna je bila, toliko mehkih koral že dolgo ni videla, pove. Reef je ogromen in nedotaknjen. Logično. Domačine ne zanima, turistov pa tukaj ni. V celotni laguni sva sama, na obali pa dva Mikronezijca, Banabanca. To je recept za dobro potapljanje in ne razne potapljaške akademije z masovnim obiskom lokacij, ki so primerne za masovne oglede (v bližini morajo biti letališča, hoteli in podobno).

Mobilnega signa tukaj ni. Komunikacijsko nirvano le občasno prekine Starlink. Pa še ta s težavo. Očitno s 180 poldnevnikom nima težav le Navionics, ampak še kdo drug. Namesto, da bi me priklopil na popkovnico sveta, mi napiše, da moje lokacije na Zemlji nikakor ne more najti. Po minutki premisleka in očitno po ogledu našega planeta iz zvezdne perspektive, je povezava z zvezdami le vzpostavljena.

Lotim se programiranja za svoj hobi. S pomočjo ChatGPT. Ampak, ne za dolgo. Izdahne. Hecno, saj on vendar ne ve, da sem na 180 vzporedniku. Povprašam Gemini. Silno je vljuden in gostobeseden, o programiranju pa nima pojma. Hobiranje prestavim na druge čase (ali pa morda na druge poldnevnike).

Danes se ne bova nikamor premaknila. Prav paše mi biti na mirnem morju in počivati po včerajšnji plovbi.