Iloc - Dumaran, Filipini

9. maj 2026, sobota

Včerajšnji dan je bil očitno kar naporen. Ob osmih zvečer sem umrl in se ponovno rodil, ko je bilo sonce že nad otokom. Vmes je bila noč brez sanj. Samo kavico skuham in takoj dvignem sidro. Bojim se, da bo danes tudi problem s tokom, prepluti morava 50 milj in ura je bila že sedem, ko sem dvignil jadra.

Ampak. Tok, ki nama je včeraj tako močno podaljšal plovbo je danes izginil že za prvim otočkom. Vetra imava veliko, najprej je ostra orca, potem bok in na koncu polkrma. Najprej naju pere, potem se umiri in na koncu je plovba prijetna. Tudi zato, ker je veter iz jutranjih 5 bf padel na popoldanske 3-4 bf.

Bilo je kar naporno, ves čas sem moral stati za krmilom in paziti na FADe. Enkrat sem preveril situacijo, vse čisto pred Malo, šel v podpalubje po nekaj hrane in se vrnil. Minutka. Pa je že na dvižnici spinakerja, ki je privezana na bow spit, nekaj metrov nad morjem visela bambusna palica in se drsala po vodi še krepko za Malo. Velika je morala biti vsaj 20 metrov. Snel sem jo lahko le tako, da sem na tem rolercoasterju splezal na premec, se dvignil ob odprti genovi in nekako snel šmenta, da je padel v morje. Očitno sva povozila FAD. Škode na Mali ni bilo. Sreča.

Sidrava se v velikem zalivu, kjer so že sidrani ribiči. Vsaj deset dokaj velikih bark je privezanih po dve ali tri skupaj in ena od teh je sidrana. Racionalizacija opreme? Eno sidro na več bark? Sidrišče je sicer dobro, je pa ob plimi kar rolajoče. Računam, da bo ponoči oseka in da sem spet dovolj utrujen za globok spanec.