Dubaj - Kota Kinabalu, Sabah, Malezija

6. oktober 2026, torek

Emirati so A380 zamenjali z A350 in smo na letu za Kuala Lumpur prebivali spet kot pri sardinah doma. Le hrana in postrežba sta bili boljši. Neprimerljivo boljši kot na zadnjem letu z Air Batik.

V Kota Kinabalu sva se srečala z resnico. Že v Kuala Lumpurju sva gledala, ali bodo naše kufre vkrcali ali ne. Lep razgled sva imela iz čakalnice. Ampak. Ravno, ko so bili na sporedu kufri, so nas poklicali na vkrcavanju. Poleg imigracije in carine v Kuala Lumpurju, jo je potrebno narediti še enkrat v kota Kinabalu. Država Sabah, kot del Malezije, ima svoje mejne organe, kjer se je treba klirati. To je težko razumeti in to je lahko zmeda za kufre na frčoplanih. Edino z telekomunikacionisti se nama ni bilo treba klirati.

Kakorkoli, ko sva prispela do trakov s kufri, sva hitro našla najine tri. Končno se je en kamen odvalil od srca. Drugi je čakal pri carinikih. Kaj, če ne bodo vedeli, da najine robe ni treba cariniti? Pa se je tudi tukaj vse lepo končalo. Strumno sva odkorakala s preobremenjenim trolijem mimo carinikov, ki niti z očesom niso trznili. Izstopila sva v arrival hall in poklicala rentakarovca, s katerim smo bili zmenjeni, da nam pripelje avto.

Ampak. Zamuja dve uri in ko končno pride, pride brez avta. Ga bova prevzela v Kudatu, pravi. A-joj! Nismo tako zmenjeni, midva jutri potrebujeva avto tukaj, ne v Kudatu. Malo pogajanj in zapelje naju v hotel. Petzvezdični Ritz-Carlton je tukaj smešno poceni. Ima pa eno napako. Ni tam, kjer guglove mape mislijo, da bi moral biti. Ne najdemo ga, sic! Pa sva spet končala v petzvezdičnem Marriottu, tako kot v Dubaju. Taki hoteli niso ravno v najinem stilu, ampak tu pa sem, ko ne najdeva nič boljšega (po kriteriju value for money), prespiva tudi na takih mestih.