Panama - Francoska Polinezija (3. dan)

26. maj 2024, nedelja

Zjutraj sva dočakala ugoden veter (7 vozlov, 70 stopinj) in začelo se je prijetno jadranje. In se po uri ali dveh spremenilo v mokro jadranje. In še malo kasneje v mokro motoriranje ter na koncu v suho motoriranje. Kakor je prišel, tako je veter tudi odšel. Kar konkretna deževna fronta naju je prešla in omogočila štiri ure jadranja. Jingle, ki se nahaja slabih 40 milj od naju, poroča, da ni imela dežja in ni imela vetra. Dogajanja v doldrumsih so precej lokalna in precej naključna.

Z motorjem nadaljujeva po najkrajši poti v pasatne vetrove. Računam, da jih bova našla jutri. Ker sem optimist, mislim, da motorja kasneje za pogon ne bova več potrebovala. Za elektriko pa še kako! Prav veliko goriva nama verjetno ne bo ostalo na cilju po slabih 4.000 miljah plovbe.

Po koncu dežja sem spustil vabo, a je Vesna za vsak slučaj raje pripravila mesno kosilo. Lačna pač ne smeva biti. Ampak. S tole vabo je hudič. Malo preden pade mrak, se spravlja k nevihti. Da ne bom vabe pospravljal ponoči v dežju (ali, kar je še huje, da ne bi takrat ujela ribe), jo pospravim takoj. In ko jo vlečem, skoči iz vode in se nesrečno ujame na privezno vrv od dingija - na zunanji spodnji strani. Ni šans, da jo dosežem. Edina varianta, da vabo odhakljam je, da dam dingi v vodo, splezam nanj, se uležem preko roba in se začnem ukvarjati z vabo. Ponoči, v dežju, sredi razburkanega morja? Ne bom. In tako sva ostala še brez druge vabe. Vsaj toliko časa, da vplujeva v mirno laguno. Za naslednji mesec, torej…