Rota, Severni Marianski otoki

20. februar 2026, petek

Rota je bolj razvita, kot ostali Marianski otoki, zato na pošti nimajo več poštnih znamk. Sold out. Why don’t you try sending a picture via WhatsApp? Pa Vesna vztraja in na kuverto, v kateri je fotografija s pozdravi, ji plačilo poštnine na pošti kar natisnejo. Bova, videla, morda je Guam manj razvit in poštne znamke na pošti še vedno prodajajo tako, kot so jih v dobrih starih časih.

Ob enajstih naj bi oddala avto in ob enajstih naj bi po naju prišla županja. Island time. Rentakarovec zamuja več kot županja. In bi verjetno še bolj zamujal, če ga ona osebno ne bi poklicala in pobarala, naj se podviza. Sledi kosilo na račun ameriških davkoplačevalcev v Tokyu. In izmenjava protokolarnih daril. Midva sva dobila ogrlice s posvetilom županje, ona in njeni dve spremljevalki pa majice z napisom Mala in Slovenija. Po prijetnem klepetu se razidemo. Želijo nama, da se še kdaj vrneva. Morda pa res, a z letalom. Za jadranje je to daleč, daleč...

Voda v marini je tako kristalno čista, da kar vabi k plavanju. Morje je pretočno za reefom in bolj čisto že ne more biti. Itak pa sva edina živa barka v celi marini. Vsak odročen zaliv na Jadranu je neprimerno bolj onesnažen s fekalijami iz sosednjih bark. Nama najbližja barka je na Guamu, vmes je 50 milj Tihega oceana. Vesna to takoj izkoristi. Dostop do morja je iz kokpita, tuširanje po plavanju pa na platformi.

Vendar. Skoraj sproži mednarodni incident. Po dobri uri plavanja bi iz sosednje luke rada izplula tovorna ladja. Pa so taka pravila, da dokler je kjerkoli "v bližini" v vodi plavalec, se ne sme premakniti. Vesna mora torej nazaj na Malo in šele ko je že čisto zunaj, ladja vklopi motorje. Roko na srce, izplutje skozi reef je za grdosijo kar podvig, ne glede na to, da je na njej lokalni kapitan, ki na pamet pozna vsak kamenček na dnu. Ladja je daljša, kot je širok umetno narejen kanal v koralnem grebenu.