Kudat, Sabah, Malezija

11. oktober 2026, nedelja

Planirava biti na zajtrku ob sedmih in takoj nato veselo na delo. Ta je bil plan A. Plan B je, da spiva do četrt na devet in se potem počasi odplaziva na zajtrk. Plan B sva realizirala brez vidnejših težav. Zajtrk je v primerjavi s slovenskimi hoteli odličen, v primerjavi z zajtrkom v Kota Kinabalu pa katastrofalen. Potem najprej v šoping pijače (plan C) h Kitajcem. Tam se poleg kokakole dobi tudi pivo. In voda. Mala je namreč na delu Kudata, kjer se pitna voda ne da pridelovati iz morske. Pod kobilico je kopno.

Na barki morava najprej izpod podnic spumpati vodo, ki se je natekla skozi odprto okno. Ampak. Moja bor mašina je zarustana. Niti pol zalog rust removerja ne pomaga. Ne morem odpreti klešč, da bi privil pumpo. Tudi močni mladeniči v boatyardu tega ne zmorejo. Zmore pa Kitajc v lokalnem hardware storu. V nedeljo. On sicer ne ve, čemu služi bor mašina, ker to pri njih doma dela žena, ve pa, da malo boljša od moje stare stane 28 evrov. Ekonomist, pa še Kitajec povrhu.

Kakorkoli, voda izpod podnic je spumpana, elektrika od omarice napeljana, cev za vodo potegnjena od pipe (in tudi pospravljena, ker je pritisk preslab, za delo na palubi) in ura je dve popoldan. Po menjavi malezijskega priključnega kabla za bor mašino s slovenskim in čiščenjem podnic, se lotiva najinih kufrov.

Od švercovane robe je največ zdravil. Po volumnu. Po teži so na vrhu seznama cink protektorji. Skupaj 60 kg checked baggage, plus tisto, kar sva švercala v cabin baggage. S škripcem za dingija sva vse skupaj dvigovala s tal. Tako sedaj vem, da lahko dingi tehta 60 kg, ne da bi se polomili davitsi.

Ura je skoraj šest zvečer, ko se vrneva v hotel, stuširava in odpeljeva na večerjo. H Kitajcu, jasno. Nocoj se je Vesna odpovedala alkoholu, drugič se bom jaz. Meja alkoholiziranosti je v Maleziji 0.0 promila (no, česarkoli, če je 0.0), pri rent-a-caru po celem svetu je meja 0.0 česarkoli, skupaj je torej 0.0 (spet česarkoli).