Dnevnik
Leto 2026
Južnokitajsko morje
Miri, Sarawak, Malezija
16. november 2026, ponedeljek
Vročino preživljava pod ventilatorji. Soparno je. Vročino bi nekako še lahko prenašala, vlago je težje.
Vesna uraduje in opoldne vrne rentiča. Rentodajalec nama je zabičal, da ne smeva točiti bencina, ker ima on subvencioniranega in ga bo sam pretočil iz kanistra. Lepo. Ni nama treba na črpalko pred vračilom avta. Nama bo seveda računal normalno ceno. Tudi prav. Pogovarjamo se o 12 litrih in posledično razliki štiri ali pet evrov. Naj zasluži še to, če lahko. Midva itak ne moreva dobiti subvencioniranega bencina.
Jaz le delno očistim boke barke in odmontiram motor z dingija in ga pritrdim na ograjico. Dingi je pripravljen za pasažo. Napovedanega sicer nimava nič vetra, lahko pa prileti nevihta s 40+ vozli. Potem je že bolje, da je čolniček razbremenjen teže motorja. In po tem pol ure trajajočem silnem delu sem popolnoma izčrpan. Pumpa je zagnala vodo pod kožo, da bi ohladila mišice, pa ji hlajenje ni uspelo. In je delala še pri višjih obratih. Tudi brez efekta. Prav zadihan sem od potenja, od mene kaplja in curlja. Sovražim trope!
Proti večeru se premakneva (sva premaknjena) v shopping mall. Nič nimava za kupiti, je pa zato tam vse pod klimo. Tudi oštarije. In pot med oštarijami tudi.
