Majuro, Marshall Islands

24. november 2025, ponedeljek

Dopoldan odpeljem Glyn na obalo in jo sredi dneva pripeljem nazaj na Dignity. Še vedno niso vzeli njenega outboarda v delo, baje nimajo časa. Gospa je pa parkirana na svoji barki na mooring boji. Brez dingija ne more nikamor. Deset minut dela je, če se jaz kaj razumem na motorje (ne razumem se, a vseeno...). Mislim, da je težava v tem, da je Glyn brez denarja in ne ravno rosno mlada lepotica.

Midva greva do frizerja in na pico za kosilo. Frizer je oddelal odlično rundo, mislim da najbolje po frizerki v Suvi. Kosilo je bilo, hmmm..., ameriško. Ameriška pica po ameriški ceni. Še dobro, da je bilo pivo dokaj poceni.

In ko smo že pri poceni pivu. V Shoreline kafiču je najcenejše, 1,95 evra za 12 flozov. Ustaviva se, torej, tam. Mimo primahata Nicole in John in prisedeta. Na pivu. Najprej enemu, potem pa naprej. Ko pa se preselimo od mize na bolj prevetreno mesto v družbo domačinov, se je število hitro stopnjuje. Tako hitro, da je John vmes prežvečil še betelov oreh z dodatki, znano poživilo (ali morda mamilo?) domačinov s tega konca sveta. Midva se poleg klepeta zmeniva z domačinom, mehanikom, za drugo mnenje o našem propelerju in potencialnim zdravljenjem. V sredo, ob desetih dopoldan. Island time.