Malapascua - South Gigante, Filipini

23. april 2026, četrtek

Danes sva celo nekaj časa lepo jadrala. Ob svitu, ko sva izplula in ob pristanku sva ropotala, vmes sva imela uro ali dve celo 11-12 vozlov polkrmnega vetra skupaj s tokom je Mala dosegala vratolomno hitrost preko šest vozlov. No, ja... vseeno bolje kot motoriranje s petimi vozli.

Kot se premikava od otoka do otoka, tako se ribolovne metode spreminjajo. Edina stalnica na Filipinih so outrigger čolni. Od ribolovnih metod, pa ne vem, kaj bi še lahko novega videla. Do sedaj so bi FADi, mini FADi, parangali, mreže, v dno zapičeni koli, kletke za ribe. Vse skupaj so nadzirali ribiči v čolničkih, takih na vesla in takih na motor. Bili so blizu obale ali pa tako daleč, da se ni videlo otoka. Na oceanu pa tudi mother ship s pol ducata čolničkov okoli ogromnih kovinskih FADov. Le praznega morja, da bi se za urico ali dve lahko usedel in si malo odpočil, ni bilo nikjer.

Kakorkoli, sidrala sva se za otokom South Gigante pred oštarijo Antonia v crystal clear water (tako piše na NFL), kjer se nekaj metrov oddaljeno dno ne vidi niti v sanjah (tako komentiram crystal clear water jaz). Ker Vesna ne more iz kokpita, sva si vloge pri sidranju spremenila. Ona po novem skrbi za sidrni alarm, jaz za sidranje.

Popoldan mine v pridelavi vode in pranju perila. Večer je filmsko obarvan. Proti jutru imava prvič po nekaj tednih napovedanega malo dežja. Ali ga bova tudi dočakala, bom pa še videl. Poletje na Filipinih.