Suva, Viti Levu Fiji

17. julij 2025, četrtek

Dopoldan mine v obujanju naših akumulatorjev. Kaj pa, če so samo toliko izpraznjeni in sulficirani? Pa dajmo. Zaženem generator in poskušam spraviti akumulatorje v evilizacijo. Pa ne gre. Kar filajo se in filajo, faza absorbcije traja in traja. Toliko, da prej omaga polnilec, kot akumulatorji. Opoldne obupava še midva in prekineva seanso. Če so res samo izpraznjeni, potem se bodo filali še cel dan, da se bodo nafilali na 100% SOC. Ampak, mislim, da so iztrošeni. Nafilajo se ne, segrejejo pa. To ni dober znak.

Greva v poizvedbo za novimi. Najprej v tovarno, kjer jih delajo. Točno take imajo, kot jih imava sedaj, cena je zelo konkurenčna. Ok, če ne najdeva nič drugega, potem imava rešitev. Še v dve trgovini se odpraviva, kjer obljubijo, da nama dobavijo litijeve iz Avstralije. Z ladjo, v nekaj tednih. Če bo cena v redu, potem lahko tudi počakava kak dan, da pridejo. Jutri bomo videli, kako bodo odreagirali s ponudbami. Indijcem nikoli povsem ne zaupam.

Sledi izlet v shopping mall na kosilo. Jeva sicer spodobno fast food hrano, vendar po gostilniški ceni. Jah, lepa nakupovalna zgradba v centru glavnega mesta. Saj pri nas je enako.

Če je dopoldan ves čas deževalo, se je popoldan končno naredilo sončno vreme. Sprehod po Terry Walku naju pripelje do frizerja. Nazadnje sem bil ostrižen pred tremi in pol meseci. Striže me oseba, za katero dolgo nisem vedel, ali je ona ali ono. Strigla je dobro, bila je prijetnega videza z bujno ter zanimivo urejeno pričesko. Na koncu se je le izkazalo, da je bila ona.