Livadia, Tilos

10. november 2021, sreda

Just another day in a paradise (paradise aka covid-free island). Na otoku so nošenje mask, razkuževanje rok in podobne neumnosti z dekretom lokalnih oblasti prepovedane. Zapovedano je druženje po lokalih in objemanje znancev v pozdrav. Mediteran, kot je nekoč bil! Očitno so ukrepi, ki jih sprejema naša bankrotirana vlada povsem napačni. Zapovedati bi morali žuriranje in ne zapiranje med štiri stene. Dokazano potem ne bi bilo covida v Deželici. Dokaz je živ in se nahaja na tem otoku. QED.

V raju je danes na sporedu veter, precej močan veter. Čarteristi sicer izplujejo po njihovem mesece v naprej predvidenem urniku, midva ostaneva. Jaz se zato odpravim na sprehod v Mikro Horio, vasico 300 m nad morjem in nekaj kilometrov oddaljeno od luke. Zapuščeno vasico. Zapuščeno, razen cerkve in kafiča v sezoni. Za cerkev je sezona celo leto, za kafič le, ko so turisti. Ostanki hiš, ki so jih domačini začeli zapuščati leta 1940 pa so slabše ohranjeni, kot tisti, ki so jih zapustili ali opustošili pred nekaj tisočletji. Tako nekako izgleda, kot Machu Picchu, ki ga prebivalci tudi niso zapustili kaj dosti prej, kot tile tukaj. Ej, gradbeniki sodobnosti, gradbeniki sodobnosti, kaj je z vami? Do vasice duhov vodi ganc nova cesta, pred dvema letoma je bila zgrajena. Tokrat za spremembo ne z našimi sredstvi. Ampak, ko smo že pri gradbenikih, asfalt je po dveh letih že razpokan ob beli črti na sredini ceste. Očitno niso predvideli, da se asfalt na vročem soncu širi in krči drugače, če je pobarvan z belo barvo, ki odbija vročino. Le kako bo to izgledalo čez deset let? Potrošniška družba?

Popoldan sedim na sončku v kafiču v luki, pljuckam pivce, kadim pipico in opazujem ferry. Katamaran. V precej močnem bočnem vetru (imamo wind warning) naredi pit stop. Pred luko se zasuka, spusti krmno rampo, v minutki razloži in naloži svoj tovor (brez, da bi se privezal) in s polno hitrostjo 30 vozlov odbrzi naslednji luki nasproti. Port policaj, ki mi je delal družbo v kafiču in je tu v službi, da enkrat ali dvakrat na dan pomaga pri privezovanju ferryja, to opazuje z eno roko v žepu in drugo na telefonu. Mesedžira, ne da se motiti.

Zvečer pa spet malo v life. Tokrat na tilos (aka simi) šrimpke in glažek grškega domačega vinca (not exactly French wine).