Fethiye - Caygagiz koyu

12. november 2022, sobota

Ko prižgem motor, zbudim peteline. Izplujeva v popolni bonaci. Po nekaj urah se naredi toliko vetra, da lahko počasi jadrava. 2-3 Bf, bolj kot ne od zadaj. Prepočasna sva za ribe. Plavajo mimo vabe in naju prehitijo.

Zato je pa dan neverjetno topel in sončen. V kokpitu je bonaca (veter, kolikor ga sploh je, je od zadaj) in moram se popolnoma sleči, da mi ni vroče. Vesna dela v kabini, kjer je hladneje (a še vedno 27 stopinj). Počasna plovba z metuljčkom me uspava in medtem, ko Malo proti cilju usmerja vetrni avtopilot, mirno spim v kokpitu. Jadrnic je kar nekaj v okolici, računam pa na to, da oni ne spijo sredi dneva. Drugega prometa sredi novembra ni več. Iz spanja pravičnega me zbudi šele »wind shift alarm«. Vstati je potrebno in premetati genovo na drugo stran. Koliko dela imam, pa sam sem za vse!

Sidrava se v zalivu, kjer se je potrebno (načeloma) vezati na obalo, a sedaj ni več gužve in za Malo se najde prostor tudi sredi zaliva, da se lahko lepo vrtimo na sidru.

Danes je Martinova sobota. Pojedla sva med potjo (na mojo srečo ne ptiča in zelja, ampak svinjsko ribico v dobri omaki in s sladkim krompirjem za prilogo), flaško pa odpreva in Martinu nazdraviva šele, ko je sidro lepo zakopano v mivki.