Santa Cruz, Tenerife, Španija

27. november 2023, ponedeljek

Dopoldan uradujeva, od enajstih pa sva le na sprehodu po mestu. Res je lepo urejeno. Parki me še posebej razveseljujejo, saj so (tako mi izgleda) vrtnarji ravnokar zapustili prizorišče. Nekaj vrtnarjev tudi vidiva na delu.

Jaz se namenim k frizerju, v Ljubljani verjetno ne bo časa, sem pa že pošteno zaraščen. No, teta me je sicer preveč oskubila, ampak bo že. Saj so lasje do sedaj itak vedno spet zrasli. Frizerka je domačinka, lastnica je Kitajka. Ko konča s striženjem, frizerka pogleda Kitajko, ki ji določi, koliko naj računa. Ve se, kdo je kapitan v tem frizeraju.

Potem greva v šoping. Vesna je uspešno na zalogo kupila nekaj škatlic zdravil na recept brez recepta. V nekaj lekarnah. V vsaki po eno. Lekarn je v Španiji res veliko. Kar ne morem si predstavljati, kako se tujec počuti v Ljubljani, ko želi kupiti zdravila. Na našem koncu je ena lekarna skrita v spalnem naselju, kamor tujec sploh ne zavije in ena je v City Parku. Na tako velikem področju jih je tukaj več kot deset, lepo označenih z utripajočim zelenim križem.

Jaz sem bil neuspešen. Moji, sicer lepo udobni, modri čevlji so obšlesali pod UV žarki. Kupil bi si nove, pa jih ne najdem. Enostavno takih ne prodajajo. Povsod so naprodaj samo ala superge. Čudno. Pa začnem malo pogledovati v obuvala ljudi, ki jih srečujeva. Vsi, ampak res vsi, nosijo - superge-like obuvala. Jasno, saj drugega ne morejo kupiti. Ali pa drugega ne prodajajo, ker ni zanimanja, kdo ve?

Zvečer se na Mali dobimo z Doo It in z Sophie ter Andrejem prijetno klepetamo. Odpravljata se preko oceana. Ampak, ne še takoj. Najprej si bosta ogledala te otoke. In potem še naslednje, Zelenortske.