Panama - Francoska Polinezija (11. dan)

3. junij 2024, ponedeljek

Sinoči sem obrnil nazaj proti zahodu. Orcanje proti valu in močnem toku nima smisla. V celem dnevu sva naredila slabih 25 milj proti jugu. Nekaj drugega si bo potrebno izmisliti. A kaj? Ponoči, ko oba spiva, sva izgubila še nekaj včeraj s trudom priborjenih milj. Preko dneva vsake toliko časa popazim na smer in je bolje. Proti jugu sicer ne napredujeva višine pa tudi bistveno ne izgubljava.

Jingle, ki je bila še predvčerajšnjim 100 milj pred Malo, je danes 120 milj za Malo. V navezi smo. Tudi oni so obrnili proti zahodu. Za katamarane so ti vremenski pogoji še težji kot za enotrupce. Verjetno naju bodo v nekaj dneh ujeli, skoraj tri metre so daljši od Male in prav toliko širši. V dobrih vremenskih pogojih je njihova trupna hitrost vsaj za vozel višja od najine.

Vetra imava preko dneva 3 Bf, zvečer le še 2 Bf in ponoči 1 Bf. Morje se je umirilo. Vesna je danes po dolgem času spet službovala. Precej sva tudi v navezi s prijatelji. Slišno in pisno. Starlink je danes za čudo začel delati že prej, kot v desetih minutah. Stalno pa javlja, da ima GPS čip skurjen. To ni dobro. Ne samo, da ni dobro, to je hudimano slabo. Ampak, po nekem času se nekako postavi tudi ta čip. Vsaj do sedaj se je. In ko dela, dela odlično. Hja, le kaj bi brez interneta?

Popoldan sem dobil dovoljenje za lovljenje rib z mini mediteransko vabico. Včeraj se je takoj nekaj ujelo, danes oba upava, da se ne bo nič. Cevice gor ali dol - pomembno je, da ribetina spet ne odnese vabe!