Dnevnik
Leto 2024
Pacifik
Raroia, Iles Tuamotus
16. julij 2024, torek
Za kosilo je bila rižota. Mesna! In jutri tudi za zajtrk ne bo več ribe. Danes sva tudi prvič jedla kruh iz ponve po receptu Sandrine. Francozinja si sama peče kruh, ne mara bagetk. Čudno. Je pa zato ta njen kruh iz ponve za moj okus precej boljši kot iz pečice. Vsaj za nekajkrat, dokler se ga ne naveličava. Pa še bolj praktičen je. Vzhaja manj časa, peče se manj časa in posledično porabi manj plina, ki je nočna mora vseh jadralcev.
Sidrana sva na mestu, kjer je malo koralnih glav(ic) na peščenem dnu. Ampak, to je tako samo tukaj. Če se premakneva, bova imela okoli sidra vse polno koral. Vreme je benigno in zato sva poskusila s sidranjem s t.i. floating chain. Verigo se s plovci privzdigne, da se ne zapleta v koralne glave na dnu. Ker plovcev nimava, sva uporabila kar fenderje. Uspeh je bil polovičen. Jutri bova morala vajo ponoviti z nekaj izboljšavami. Predvsem bo potrebno dati plovce bolj na gosto in uporabiti tudi balon. Šele, ko bova to naštudirala, si bom upal sidrati na minskem polju.
Morski psi še kar plavajo okoli barke. Res jih je veliko. Že kar čudno je, če ni nikjer nobenega, pogosto jih je več hkrati. Vesna je med snorklarijo enega celo podila pred sabo, pa je kmalu ugotovila, da je boljši plavalec od nje.
Po treh tednih imava žehto. Zato narediva vodo in posledično, ker je bil generator v pogonu nekaj ur, so akumulatorji lepo napolnjeni. Tudi to je nekaj.