Toau, Iles Tuamotus

10. avgust 2024, sobota

Odojek je ostal še za današnjo malico. Preveč smo ga spekli. Z mesom je težava. Na atolih svežega nimajo, zmrznjeno je pa pakirano v družinske pakete. Večjega zmrznjenega kosa mesa se ne da deliti na več manjših. Govedina se lahko odtaja in del pusti v marinadi, pri svinjini je pa to težje. Zato jo je bolje takoj speči. In potem jo je preveč...

Jan in Vesna se odpeljeta na motu. Na sprehod in na obisk k Wallisu. Sprehod je bil dolg, Wallisa nista našla. Sta pa našla kužka. Takega, suhozemskega. Le od česa živi, če ni človeka, ki bi ga hranil? Morda mu pa obiskovalci na jadrnicah nosijo hrano? Hmmm...

Jaz medtem zamenjam instrumente. To pomeni, da iz šestih rabljenih sestavim tri rabljene. Razstavim jih in ponovno sestavim z najmanj slabimi komponentami. Predvsem moji zasloni so bili že precej opešani. Dosti bolje sicer tudi po novem ni, malo pa vendar je. In namesto instrumentov s po 25.000 urami delovanja imam take s po tisoč dvesto in dva tisoč urami.

Pred večerjo se z Janom odpeljeva na motu in preko motuja odpešačiva do oceana. Dvesto petdeset metrov v dolžino in dva metra v višino skozi gozd kokosovih palm. Spotoma pobereva sladico za po večerji. Planirali smo sicer kresovanje na obali, pa sem si premislil. Koralne glave so tik ob obali zelo na gosto posejane in segajo čisto do gladine. V temi bi jih lahko zajahali s propelerjem.