Francoska Polinezija - Ameriška Samoa (1.dan)

10. oktober 2024, četrtek

Ponoči so bile nevihte z dežjem in vetrom, še ob zori je ulivalo. Celo grom sva slišala nekje v daljavi. Ampak. Sonce je pregnalo dež in veter. Premaknila se nisva niti za centimeter čeprav sva imela na voljo 3 milje lagune, preden bi bilo kaj narobe. Sidrana sva bila več kot odlično v beli koralni mivki. Tako odlično, da je imel naš sidrni vinč kar nekaj težav, da je izpulil sidro.

Kakorkoli, vsega lepega je enkrat konec in tako sva tudi midva dopoldan zapustila še zadnji otok Francoske Polinezije. Maupihaa naju je pospremil svojemu imenu primerno. V 4 Bf čiste krme sva skozi ozek, umetno izkopan prehod brez težav zapustila laguno. Tri in pol vozle toka naju je lepo pospešilo, čeprav je bil pogled na 20 m širok kanal v katerem se delajo vrtinci kar malo neprijeten, ko sva z devetimi vozli divjala oceanu naproti.

Zunaj so bili valovi in veter. 5 Bf skoraj čistega krmnega vetra in ne do konca razvito prednje jadro naju je po dvometrskih valovih proti cilju potiskalo s trupno hitrostjo Male. In tako naj bi bilo cel teden. Sedaj je pravi čas za službovanje, ko ni motečih elementov. Ribe sicer loviva, pa to ni moteči element, ker rib ne ujameva. Kaj drugega se pa na srečo ne dogaja. Zvečer bova plula še mimo dveh atolov, ki pripadata Francoski Polineziji, pa nimata vhoda v laguno. In nimata prebivalcev.