Nawi, Fiji

28. november 2024, četrtek

Danes dela namesto mene mašina. Pumpa olje iz motorja. Če bi to moral početi na roko, bi verjetno prej obupal. Tako pa nekako še gre. Gre, vse dokler ne grem v locker po novo olje. A-joj! Ena izmed oljnih embalaž je počena in olje je steklo v plastično škatlo, kjer ga hranim ravno zato, da mi ne steče pod podnice. Škode torej ni. Je pa delo. Celotni locker je treba izprazniti, da pridem do te škatle in jo lahko potegnem na plano ter jo očistim. In potem je treba še vse nazaj zložiti. Kulise dogajanja so tropske, jasno. V dobrem in slabem!

Vesna odnese posteljnino in brisače v pralnico, ostalo je včeraj oprala v mini pralnem strojčku na barki. Gre še na immigration da dokončno dobi papirje za povratek in potem v šoping. Zmeniva se, da se dobiva v barčku Copra Shed Marine. Pa je ni ob dogovorjeni uri. Kot običajno. Niti je ne morem dobiti na telefon. Je pa zato tam kelnerica in jaz sem vsaj delno s tem rešen. Dlje, ko Vesne ni, dražje je čakanje. Kot vedno.

Za kosilo v Yacht Clubu pojeva odlično kokosovo juho z morskimi sadeži, kjer je morskih sadežev precej več, kot tekočine. In vsak svojo variacijo ribe. Spanish macarel na tajski način in kot catch of the day. Chef ve, kako se pripravi riba! Predvsem pa ve, da poleg nežnega mesa ne paše pomfri s kečapom in majonezo, ampak riž ali kuhan krompir v oblicah. In, da k ribi nikakor ne paše tržaška omaka, ampak omaka z nežnim okusom. Ej, ko bi kaj takega lahko dobil na Jadranu!

Zvečer se dobimo z Milančanoma, maxom in Alexandro z barke Y2K v marinskem baru na našem otočku. Doma smo praktično sosedje, gledano od tukaj. In imamo precej enakih pogledov na svet.