Savusavu

22. april 2025, torek

Spet je delovni dan in spet se pretepam s trgovci. Eni so zaprti, drugi ne dostavijo naročenega. Kot bi bil v Aziji: jes-sr-jes za vsako zadevo, pa naj bi bil odgovor »da« ali pa »ne«. En teden že se pretepam, da bi mi dobavili barvo, pa nič. Vsakič, ko jih uspem dobiti na telefon je jes-sr-jes-a-kapl-of-auls-vi-hev-pint (seveda, v nekaj urah vam dobavimo barvo). Vsaj tako jaz razumem ta njihov hindi english. Oni ga očitno drugače. Ampak. Jutri je nov dan...

Zato je pa prišel indijski hladilnik-mojster (ki ga res, ampak res, nisva skoraj nič razumela). Dve cevi bi moral pritrditi in kompresor napolniti s plinom. V idealnih pogojih je to za nekaj minut dela. Fant je delal od enajstih do treh. Prvo uro ga itak ni bilo, fiji time. Drugo uro je v nekaj minutah vse skupaj sestavil in ugotovil, da ne dela, se temu čudil in srepo gledal v kompresor, če bo morda začel delati kar sam od sebe. Tretjo uro je v roke vzel novemu kompresorju priložena navodila za uporabo in se začel učiti, kaj je sploh treba narediti. Zadnjo uro mu je nekako uspelo prebrati tisto stran, kjer piše, da je treba odčepiti priključek pred prvo uporabo in potem je bil nasmejan do ušes.

Na customsih sva se ustavila po cruising permit za naslednjega pol leta. Zastonj je (v info Hrvatom, Grkom in podobnim tičem). Teta je bila silno prijazna, vsaj ena današnja pozitivna izkušnja.

Po kosilu pri Kitajcu (z jedilnikom debelim, kot telefonski imenik) sva šla v šoping hrane za naslednje mesece. In spet je bilo jes-sr-jes, ko sva jih vprašala, če dostavijo na barko. Nekajkrat sva vprašanje ponovila v različnih podtonih in vsakič so bili strumni jes-sr-jes. Na koncu je bilo tako, da sploh niso vedeli, da za dostavo potrebujejo čoln (itak je bil odgovor na vprašanje, če imajo čoln jes-sr-jes). Končalo se je tako, da so znosili vso robo na naš shuttle in ta jo je dostavil na platformo Male. Ampak, to ni bil njihov »delivery to the yacht«, to je bila Vesnina organizacija naših marinerotov.