Zeke boatyard, Cebu, Filipini

15. april 2026, sreda

Dan za boat projects. Tri od štirih akumulatorjev razpakiram, povežem na bluetooth in preverim. BMS mi zagotavlja, da so dobri. BMS je v njihovi domeni, kaj naj mu verjamem? Preverim na klasičen način in vse kaže, da se BMS ne laže. Potem se pa začne.

30 kg (krat šest) ven, preflintat lajtungo in 30 kg (krat tri) notri. Notri, v prostor za baterije, ki je že zaseden tudi z elektroniko. Nekaj milimetrov fali. Ok, prestaviti bo treba STP stikalo. To bo manjana. Sedaj ga samo porinem nekam v ozadje. Preprogramiram še štiri chargerje, spremenim nastavitve na boat monitorju in priključim nove baterije. Kot kaže, so v redu.

Ampak. Boat projects s tem še niso končani. Zamenjam še olje in oljni filter v motorju. S tem so pa za danes res končani. Zame. Vesna se med tem končno uspe povezati s šefom kurirske službe, ki ji srčno obljubi, da en paket ni prišel do njih iz Manile in da ga dostavijo takoj, ko ga dobijo. In kdaj bo to? Manjana, je strumen. Vidi se, da so Filipinom vladali Španci, preden so jih okupirali Amerji. Spotoma je prodala (za simbolično ceno se je znebila robe, ki ima za naju vrednost nič) stare akumulatorje. Jutri jih pridejo iskat na Malo. Jutri ali pa manjana, to bomo pa še videli.

Pozno popoldan se odpraviva v yacht club, da se zmeniva za plačilo mooringa (1,70 evra na dan) in odšpancirava ter odrikširava v oštarijo, ki ima na guglovih mapah dobro oceno in lepe fotografije. Ampak. Google nima pojma! Te oštarije ni, niti nihče nič ne ve o tem, da bi kaj takega tam sploh kdaj bilo. Pa naju motorikšar odpelje nekam drugam, kjer sva se za smešen denar najedla. Hrana je bila sicer zelo tako-tako, a sva vsaj sita vstala od mize. Sicer pa, kaj naj bi pričakoval od večerje za 4,45 evra (za oba, s pijačo vred)?