Saipan, Severni Marianski otoki

6. februar 2026, petek

Spet je sončno in prijetno vreme. Očitno se tudi to lahko zgodi. Sicer nama vsi zagotavljajo, da je toliko dežja, kot sva ga imela, pozimi tukaj izredna redkost. Menda ima Saipan 320 sončnih dni na leto. Menda.

Dopoldan se Vesna pretepa z računalnikom, jaz brkljam po barki. Danes, ko je tudi na palubi vse presušeno, se lahko lotim manjših popravil. Takih, ki bi lahko počakala še nekaj časa, je pa dobro, da so postorjena. Recimo, da obrnem anteno Starlinka tako, da bo v dobri poziciji za plovbo proti jugozahodu.

Ko ugotovim, da ima moj VHF handy napihnjeno litijevo baterijo in da polnilec crkuje, pobaram domačina, kje bi to lahko tukaj kupil. Ne upam v uspeh. Ampak, fant je strumen: v Water Company. Skeptičen sem, naziv spominja na watermakersko tovarno vode. Ko pa vstopim v "office", se znajdem v čisto pravi čendleriji. Tudi handyja za mene imajo na zalogi.

Vesna skoči še v trgovino in k frizerju. Pa jo med potjo kličejo, da nimajo elektrike in da naj pride drugič. In zakaj že rabijo elektriko za striženje s škarjami? Ne rabijo je. Vseeno gre do njih. Rezultat? Tudi brez elektrike so jo sredi dneva čisto v redu postrigli. Niso ji pa po striženju zmasirali vrata brez elektrike, čeprav se bi to sigurno dalo.

Je pa zanimivo, da v tem času semaforji niso delali. Očitno nimajo brezprekinitvenega napajanja. Prometa sicer ni veliko, vendar ljudje vozijo meni čudno. Pred nedelujočimi semaforji se ustavijo, kot pred all-way stop znakom. A ne povsod. Le jaz divjam brez ustavljanja s hitrostjo 35 milj na uro po glavni štiripasovnici. Kaj sem naredil prekršek? Na lokalne predpise se, Balkanec kot sem, ne spoznam.

Zvečer se dobimo s Šarko in Martinom v italijanski restavraciji. Malo sem skeptičen, kako bo to izgledalo v Združenih državah, kjer kraljuje Pizza Hut (vesoljček Alf je jedel samo pice iz Pizze Hut in mačke - kar je nekaj podobnega). No, bomo videli. Kakorkoli, klepet bo sigurno zanimiv.