Pulau Kulambok - Sambalang, Sabah, Malezija

26. oktober 2026, ponedeljek

Grozna noč je za nama, tako obupno se že dolgo nisva rolala. Vetra skoraj ni bilo nič, val se je valil na ta roadstead z odprtega morja. Nič čudnega, če je svet starešin takoj zjutraj zapovedal premik.

Urico ali dve motorirava, potem se dvigne veter, odličen veter za Malo, 3-4 Bf polkrme in jadrnica po dolgem času mirno in tiho drsi po morju. Pred večerom veter jenja. No, jenja tisti prijetni veter. Ravno pospravim jadra, ko prihrumi nevihta. Spajdašena z neprijetnim vetrom. Nekaj milj imava še do sidrišča in cikcakati je potrebno med koralnimi grebeni. Vidljivost je motena. Vidi se do prednjega jadra, naprej nič več. Barko pustim na štantgasu in po desetih-ali-toliko minutah, ko se spet vidi naokoli. jo lepo mirno pripeljeva na sidrišča. Sidrišče sredi ničesar, med mangrovami in reefi. Je pa popolnoma mirno. Jezero. Mah, še jezero ne, bajer! In to je po včerajšnji noči neprecenljivo (za vse ostalo je tu MC).

Prejadrala sva tolikšen del poti, da razmišljam, če se ne bi jutri zapeljala kar v Sutero. Če bo prostor, rezervacijo imava za sredo. In potem skok na bazen. In na pivce za živce. In kakšnega red snaperja za večerjo. Malo razvajanja (no, malo normalnega življenja dopustnika) bi bila prav prijetna popestritev samote zadnjih dni.