Pithagorian, Samos, Grčija - Ljubljana, Slovenija

9. december 2018, nedelja

Tako, kot je bilo napovedano vreme, je tudi bilo. Največji naliv je tik pred najinim odhodom. Pravi mali projekt je priti do taksija, sto metrov od Male. No, ko to oviro v dveh etapah nekako premagava in sva potem na letališču, se izkaže, da je malo bolj kompliciran pristanek imel pilot letala v nični vidljivosti in močnem vetru. V začasnem premirju med dvema nalivoma letalo le pristane in potniki za Atene se vkrcamo. Midva imava najboljše sedeže, tako rekoč bussines class. Ampak. Pred in za nama so družine z majhnimi otroci. Tem pa nikakor ni do frčanja v takem vremenu. In to svoje mnenje dajo otroci jasno (in predvsem glasno) do znanja celemu letalu. Jok preglasi motorje. In imamo zamudo.

Ki se v najinem primer izkaže za pomembno. Na letalo za Benetke se vkrcava zadnja (po teku preko intra-šengen oddelka brez kakršne koli moteče ovire tipa security ali immigrations). Nad nama ob prečkanju vstopne črte pri vratih za vkrcavanje sveti napis "gate closed", ki implicitno vsebuje tudi sporočilo " forget all about your checked baggage".

In sva pozabila na kufer in sva v Benetkah naredila "lost baggage claim" in se lepo mirno brez prtljage sprehodila na svoj zadnji let Benetke - Ljubljana s carrierjem GoOpti. Hja, če si običajen turist, potem trajbaš svoj kufer po svetu, če si pa z malo z izkušnjami, potem naročiš dostavo kufra domov. In to sva na šalteru "lost and found" tudi storila.Voila! Ampak. Dostava bo naslednji dan. Če bo sreča, sicer pa avrio. Manjana. V skrajni instanci se lahko beseda manjana prevede tudi v besedo nikoli.

Kakorkoli, ob pol sedmih sva na ljubljanskem želežniškem štacionu in malo zatem na večerji pri otrocih in vnukih in še par ur kasneje mirno zaspiva v svojih posteljah na vikendici sredi Ljubljane.

Na Mali planirava spati spet čez štiri mesece. Avrio, torej...