Kudat, Borneo, Malezija

22. maj 2026, petek

Dokler se še da dihati, se odpraviva v boatyard, deset ali petnajst minut peš hoje je oddaljen od hotela. Najprej na zajtrk. V hotelu sva ga zavrnila, na Mali nama je ostalo še nekaj ciabat in bagetk ter precej pršuta. In zakaj že bi potem jedla zmešana jajca brez slanine (halal)?

Sledi nakup frčoplanskih kart. Včeraj sva imela dve opciji, eno za 1150 evrov (21 ur) preko Kuala Lumpurja in drugo za 850 evrov (24 ur) preko Hong Konga. Odločiva se, da so tri ure vredne 300 evrov. Vendar ni vse tako enostavno, kot se zdi. Danes cena ni več 1150, ampak 1550 in ne za dan, ko bi midva letela, ampak za dva dni prej. Razprodano. Plan B je 24 urni let preko Hong Konga.

Pa je spet težava. Kiwi, ki ga je še včeraj ponujal, ga danes ne ponuja več. Končno najdeva singapursko podružnico Trip (izvorni Trip.com ga ne ponuja), kjer ga lahko kupiva. In ga kupiva. No, hočeva ga kupiti. Moja super-truper OTP banka mi po novem ne pošilja več SMS, ampak plačilo potrdim v aplikaciji. Ta dela preko interneta in ne lokalnega mobilnega omrežja. Potrdim torej, OTP mi zagotovi, da je vse v redu, Trip pa javi, da plačilo ni bilo sprovedeno. In potem še OTP javi z SMS (!), da plačilo res ni bilo sprovedeno. Šrot od softvera! Šrot, šrot, šrot!!! Ponovi vajo, Tonček, zdaj! Plačilo z drugo kartico je bilo uspešno. V Ljubljano priletiva ob 19:20 in na žalost je to prepozno, da bi zaprl račun na OTP banki. Naslednji dan ob 8:00 pa definitivno stojim pred njihovimi vrati!

Mimogrede, plačilo boatyarda preko banke Wise je bilo sprovedeno v sekundi. Iz Evrope v Malezijo. Za nakazilo na to banko (belgijska banka v SEPA območju) pa je NLB (slovenska banka v SEPA območju) potrebovala en dan. In preden je banka sprovedla plačilo, je preko Telekoma poklicala Vesno, da je potrdila, da bi res želela nakazati denar iz enega svojega na drug svoj bančni račun. In kaj, če bi bila nedosegljiva na telefonski klic? In bi s plačilom hotela plačati interventno medicinsko pomoč? Bi banka rekla: »Sorči, da si umrla, ampak taka so naša pravila, saj gre vendar za vašo varnost.« Morda pa zamenjava še NLB.

Potem še nekaj brkljava po barki in popoldan odšpancirava v šoping ponjave, ki bi jo vrgla preko barke, da po njej ne bi srali ptiči. Po barki namreč, po ponjavi kar naj, itak jo bova pred odhodom vrgla v smeti. Upam le, da si pod ponjavo ne bodo ustvari gnezd. In srali iz gnezd po palubi. Ponjavo kupiva, se odpeljeva domov, da jo odloživa in takoj nazaj v mesto na hranjenje.

Poiščeva kitajsko birtijo, ker samo kitajci v pretežno muslimanski deželi strežejo pivo. Pri njih tudi odlično jeva. Danes so na sporedu kalamari. Tri izmed dvanajstih opcij preveriva in ena je boljša od druge. Za prilogo je pijača. Piva imajo iz celega sveta. Odločiva se za Heineken pod blagovno znamko Guinness in Heineken pod blagovno znamko Tiger. Skrbi me. Je danes sploh še možno kupiti pivo, ki ni Heineken? Je Heineken še evropski ali so ga že pobasali Kitajci? Kakorkoli, 1,80 evra za pivo renomirane blagovne znamke je izredno malo. Ne pomnim, kdaj sem v gostilni za ta denar lahko pil Guinness.