Colonia, Yap

7. marec 2026, sobota

Danes je na vrsti pranje perila. Oddingirava se na bencinsko črpalko in iz dingija ob plimi elegantno sestopiva na pomol. Povratek na dingi popoldan je bil vse kaj drugega. Enako, kot že včeraj je čolniček več kot meter nižje in ga je potrebno najprej privleči do rampe za spuščanje čolnov v morje in potem po spolzki podlagi splezati vanj. Pred dvanajstimi leti je bil aktiven yacht club s pontonom, kjer se je lahko puščalo dingija, sedaj tega ni več. Google pravi, da je začasno zaprto, meni izgleda bolj kot trajno zaprto.

Pranje traja nekaj ur, ki jih izkoristiva še za druge aktivnosti. Najprej grem jaz k frizerju. Gospa me čisto spodobno ostriže in za svoje delo zahteva 5 dolarjev. Vesnina pričeska, skupaj z barvanjem, bi bila pa 15 dolarjev, a se danes ni odločila za to.

Medtem, ko Vesna polni in prazni stroje vsakih nekaj deset minut, grem jaz v raziskavo tržišča. Jutri je Dan žena in kupil bi ji šopek. Šopkov najdem kolikor hočeš, tudi izbira cvetja v šopkih je iz celega sveta. Moteče je le to, da vsi prihajajo iz iste bangladeške tovarne. Mislim, da bo Vesna tokrat ostala brez rož. Jo bom pa zato jutri peljal na kosilo. Iščem oštarijo. Ampak, jutri je nedelja in večina (od petih, kolikor sem jih naštel na peš oddaljenosti) jih je jutri zaprtih. Verjetno bova spet pristala na gusarski ladji s cocktaili in točenim pivom.

Po kosilu v (jutri zaprti) oštariji sva se z opranim in posušenim perilom oddingirala domov in drugo polovico popoldneva preživela v pripravah za nadaljevanje poti.