Diapala, Palawan - Guntao, Filipini

6. maj 2026, sreda

Ponoči, ko je veter ugasnil, je postalo rolajoče, zato takoj po zajtrku odpeketava. Nekaj časa celo jadrava, je pa za otoki vetra malo in še to kar ga je, je v refulih. Pred El Nido pa dokončno umre. Z njim tudi moje upanje na ekološko plovbo. Tam se tudi začne promet v jadranskem stilu, le s plovili z nekoliko drugačno obliko. Nekaj je sicer klasičnih gliserjev, 99% je pa še vedno bangk, outrigger kanujev v neštetih različicah. Ni pa več mrež, FAD in parangalov. Slednje ne pomeni, da pozornost ni več potrebna. Še vedno je. Pomorsko pravilo tukaj je, da ima prednost tisti, ki je širši. In bangke so zelo široke, ker v širino štejejo tudi stranski plovci. Ni bilo redko, da sem moral bežati pred glisirajočimi kanuji s plovci, ki na satelitskih slikah izgledajo, kot pajki.

El Nido si pogledava z morja, preveč je prometa in predaleč je, da bi se z dingijem vozila iz sidrišča na pomol in potem plezala na kopno. V sosednjem zalivu, od koder naju bi lahko rikšarji v nekaj minutah pripeljali v turistično mestece, je pa gužva. Šestnajst jadrnic naštejem. Dolgo dingiranje do obale in potem spet plezanje na pomol. Nak, to ni za naju. Plan B. El Nido bova preskočila. Itak je to filipinski Portorož in nič drugega, se potolaživa. Povrhu vsega pa Vesna še ni toliko dobra, da bi plezala na pomol in še posebej ne toliko, da bi se vozila v rikši.

Plan B je ogled otočja okoli El Nido. Na koncu sva si edina, da je bil plan B precej boljši od plana A. Otoki so odštekano lepi. Previsne skale pečine, ki se pred morjem zaključijo s kopnega popolnoma nedostopno plažo z belo mivko in palmami v ozadju. Take plaže so doma na razglednicah. No, so bile, sedaj jih ni več. Razglednic ni več v prodaji. Kar nekaj otokov obplujeva in si jih ogledava. Tudi letošnjo najlepšo plažo na svetu. Sva pa na koncu enotnega mišljenja, da je ta še najmanj lepa od vseh, ki sva jih videla. Je pa nazivu primerno oblegana, posel teče kot namazan.

Noč bova preživela na samotni plaži enega najbolj oddaljenih otokov tega otočja, ki sega globoko v Južno Kitajsko morje. Otok je nenaseljen in po dolgem času naju ponoči ne bo zbujal hrup bangk, ki s polno hitrostjo in posledično polnim hrupom plujejo nekaj metrov od Male. V planu je bil tudi žar, pa se mi ne ljubi kuriti. Vseeno pa ne bo spečeno na plinu, kot je bilo do sedaj. Novi akumulatorji omogočajo kuhanje na indukciji. Vsaj toliko časa, dokler ne pregori 150A varovalka. Ta ne bo več pregorela. Iz več vzrokov. Zamenjala jo je 200 A. Itak pa ena varovalka ne more dvakrat pregoreti…