Nawi, Fiji

18. december 2024, sreda

Dopoldan mine v delu. Za naju oba, penzionista. Naša ljuba država se je spomnila, da bi poročanje o plačah malce spremenili. Sovražim državo! Sovražim plače! Ena majhna in nepomembna malenkost, ki so jo dodali ljubi uradniki, mi obrne celoten koncept programa na glavo. Do sedaj je bilo tako, da so se izračunale olajšave in potem se je lahko izračunala dohodnina in tako naprej, da se je na koncu prišlo do neto plače. Sedaj hočejo med olajšave dati nek odstotek plače. Temu se reče paradoks. Če rešim ta paradoks, je do izuma časovnega stroja in z njim povezanih paradoksov le še majhen korak. Majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo.

Popoldan je bolj zanimiv. Preživiva ga kot aktivna udeleženca krokodilje farme. Midva in še kakšnih 20 ostalih krokodilov počivamo v toplicah. Voda v bazenu ima skoraj tako temperaturo, kot jo ima človeško telo. Prevroča je za plavanje. Še za krokodile je prevroča. Zato nas posadka krokodilje farme ves čas lepo hladi s pivom in koktelji. Krokodilji pool bar par excellence. Tokrat si nihče ne privošči nobene hrane. Razvedelo se je, da je hrana narejena po ameriškem okusu. Pri Evropejcih to ne gre v promet. Še pri Američanih ne. Očitno so že toliko časa na Pacifiku, da so le spoznali, da na svetu ne obstajajo samo soja burgerji s kečapom in majonezo ter kokakolo, vse skupaj zapakirano v neekološko embalažo.

Krokodilji večer v marinski restavraciji preskočiva. Saj, klepet s krokodili z bazena bi bil čisto zanimiv, a kaj, ko bi potem morala igrati krokodilje domine.