ACI Pula

14. april 2022, četrtek

Danes je zadnji dan in odhajava domov.
Dopoldan greva še na en sprehod po Puli. Tržnica je vredna obiska in Lili kupi par dobrot.
Branjevko sem vprašal kdaj bo letošnji krompir. Pravi, da pred 15 majem istrskega krompirja ni. Kdor ga ponuja laže in krompir ni lokalen ali pa ni letošnji. Se strinjam.
Ogledava si še kaštel (od zunaj) in rimsko gledališče (čez ograjo, saj ga prenavljajo). Rimsko gledališče je bilo zbirališče zadrogirancev in huliganov, ki so z grafiti uničevali zidove, ki so klubovali zobu časa dve tisočletji.
Meni osebno se zdi, da s prenovo nekoliko preveč posegajo v originalno zgradbo - kovinske tribune z betonskimi temelji meni nekako ne sodijo v rimsko gledališle, ampak verjetno je vseeno bolje, da stavbi dajo novo vsebino in ohranijo vsaj nekatere dele, kot pa da ostanki propadajo in so prepuščeni na mislot in nemilost komurkoli.
Vrneva se na barko.
Burja pred dnevi je dobro raztrgala pokrivalo vreče za glavno jadro in lotiva se popravila. S samolepilnimi nalepkami za popravilo jader zakrpava luknje, potem pa s šivalnim strojem zašijeva strgane šive. To ne bo trajno popravilo, to vem, saj nimava takega UV odpornega sukanca, ki bi ga najin navaden gospodinjski stroj lahko prežvečil, zato šivam z navadnim sukancem. Nekaj časa bo ržalo, potem pa bo sonce sukanec uničilo. Preštepam še vse obstoječe šive, saj je zadeva narejena precej površno. Material je navadna Sunbrela in ne Sunbrela plus. Zato se precej parajo nitke z roba. Rob tudi ni rezan z vročim nožem ampak kar na hladno. Vse žive robove poštepam s posebnim valovitim šivom, da preprečim, da se blago para. Me prav zanima, koliko časa bo tole držalo. Na barki imam slučajno šivalni stroj, saj nameravam šivati zavese, pa mi to popravilo no vzelo dosti časa. Popravila sva še zaveso, kjer se je utrgal pritiskač (druker).
S kamero posnamem podvodni del barke. Na žalost je že kar dobro poraščena. morda bo kaj pomagalo podvodno čiščenje, ko bo voda toplejša.
Čas hitro mineva in domov morava.
Na poti se ustaviva v konobi v malem kraju Mrgani. Lili je tole našla in je imela res srečno roko.
Fuži z boškarinom so bili vrhunski, prav tako fuži s tartufato. Tole je za ponovit, čeprav je malenkost s poti.
Zdaj dnevnika nekaj časa ne bo. Morda se bo nadaljeval, ko se vrnem na barko.