Abaiang, Kiribati

28. oktober 2025, torek

Včeraj zvečer me je Tomaž navdušil za Rocno. Verjetno se bom odločil zanj, na Majuro ga lahko dobim iz West Marine v nekaj tednih. Potrebujem le naslov, kamor naj se dostavi. To je Vesnina naloga. Ampak. Najprej greva na obisk k Nicku in Lisi.

Pred nekaj leti sta se iz Švice preselila na Abaiang. Lisa je od tu doma. Postavila sta si moderno hišo tik ob laguni in dva bungalova za turiste. Sta pa po nekaj letih ugotovila, da se da od švicarske penzije na tem oddaljenem atolu čisto spodobno živeti in da ni nobene potrebe, da se ukvarjata še z (muhastimi) turisti.

Celo popoldne sedimo na terasi in klepetamo. Vmes se Lisa in midva odpravimo v šoping zelenjave. Zanimivo. Pričakoval sem kiosk z zelenjavo, prišli smo pa v (kako bi to sploh lahko poimenoval?) gojišče zelenjave. V borni zemlji (pravzaprav mivki) atola ne uspeva skoraj nič, zato so postavili posode z umetno pridelano zemljo iz komposta in tam gojijo, kar pač lahko. Kitajsko zelje, kumare, jajčevce, bučke in podobno zelenjavo. Če kaj zraste in takrat, ko zraste, prodajajo. Danes so imeli nekaj zelja in pet kumar. To je vse. Cena je ekstravaganci pridelave primerna. Majhna kumara je tri dolarje, majhno zelje po tri in pol dolarja. Zanimiva je izjava domačina, da s težkim srcem odtrga s trudom in ljubeznijo pridelano kumaro. Svet je tukaj drugačen, kot ga poznamo iz rodovitnih krajev.

Danes imava kosilo doma, jutri prideva na kosilo v KiriSwis Residence.