Zeke batyard, Cebu, Filipini

18. april 2026, sobota

Vesna ni nič bistveno bolje. Danes je zamenjala pain kilerje za močnejše. Ko sedi, je v redu, čim se premakne jo zaboli. Tudi leži lahko le v enem položaju. AI jo naganja k zdravniku, pa ona ne more z barke. No, z barke v dingija bi še nekako lahko prišla, ne more pa potem na obalo plezati po pomolu, ki je ob oseki visok preko dva metra. Pa tudi na obali se težave ne končajo. Resnega prevoza tukaj niti nima, vožnja z rikšarjem pa ne pride v poštev.

Sosed svetuje, da pokliče zdravnika na barko. Kako bi ta logistika izgledala, mi ni jasno. Ipak smo na Filipinih, kjer je še logistika dostave paketa zapletena. Pa tudi, če bi prišel, ona ne potrebuje zdravnika, ampak rentgen (zaradi reber) in ultrazvok (zaradi vranice in ledvic). Slednje ima pa le v bolnišnici. Najbližja je slabo uro vožnje od tu. Z rikšo. Komplicirano.

Sosed, ki me je včeraj prosil, če zamenjava boje, ker odhaja za več mesecev, je do danes našel drugo zamenjavo. Ker tega nisem vedel, sem se oddingiral do njega, da se zmeniva za logistiko. In to je bil tudi edin moj premik. Vesna se še toliko ni premaknila.

Ona počiva, jaz pa malo brkljam po barki in čas mine. Danes se je Vesna četala z južnoafriško-slovensko barko glede kliranja. Mike in Maja. Tukaj sta že več let in njun nasvet je spet nekaj novega. Kot kaže je edina stalnica med port-of-entryji na Filipinih ta, da ni enega samega pravila, ampak vsak šerif določa svoja pravila. Očitno je šerif v Cebuju med bolj kompliciranimi.